Ponedeljek, ura 6:10. Budilka zvoni,…

Jao meni. Cel vikend je bil v znamenju pomanjkanja spanca potem pa še ponedeljkova budnica. Pa ne že tolk zgodaj. Amapk obljuba dela dolg. In ta dolg je bil “deal” za skupno fotkanje kolonije čapelj. Nekatere člane kolonije sem vam predstavil že v enem izmed prejšnjih postov, tokrat pa nekaj bratrancev in sestričen.

Aja. Da povem še s kom sem bil dogovorjen. To je bil ponovno Frelihov Jure. O njem sem nakaj malega že napisal, ko me je peljal po svojih “divjačinskih” spotih.

Pa naj bo zadosti besedi, zato preidimo k bistvu. Sive čaplje na pladnju

Neznosna vročina čez dan, je kot posledico pripeljala krajšo nevihto in z njo osvežitev. Tako za nas kot rastlince, ki jih je čez dan božalo močno sonce, je nekaj kapelj dežja delovalo res blagodejno. Ker pa star pregovor pravi, da za dežjem vedno posije sonce sem upal, da se to zna zgoditi še pred sončnim zahodom. Zadnje današnje žarke sem res ulovil za rep in nastalo je sledeče…

…Krk.

Končno bi lahko rekli. Delavci-cestarji, so po nekaj več kot pol leta pridnega garanja končno odprli glavno cesto čez otok Krk. Moram jim priznat, da je zadeva zelo simpatična in čisto nerazpoznavna glede na prejšnje stanje. Naredili so celo en zanimiv odsek, na kterem so nastale spodnje fotografije in mi je že ob prvi vožnji po novi cesti ostal v spominu, kot možen kader za posnetek.

Žal pa se na cestah dogajajo tudi take reči. Lesna sova (Stix aluco), je žal končala ob cesti