Nekaj utrinkov iz odra med nastopoim Simply red v hali Tvoli – fotoaparat pa Nokia E71!

V vetru zibajoči žitni klasi so me skoraj odtujili od oprezanja za žvalcami, ko se je kar naenkrat pred menoj pojavil bežeči srnjaček, ki se je ustašil moje bližine. Varno skrit med pšenico se je senčil med klasi. Žal sem ga gledal le v ta zadnjo..

Štorklje so veliki, dolgonogi, dolgovrati močvirniki z dolgimi krepkimi kljuni iz družine Ciconiidae. Pojavljajo se na večini toplejših območij sveta in živijo v bolj suhem okolju kot sorodne čaplje, žličarke in ibisi. Štorklje nimajo sirinksa in so zato neme. Sporazumevajo se tako, da klopotajo s kljuni. Številne vrste so selivske. Večinoma se prehranjujejo z žabami, ribami, žuželkami, deževniki in drobnimi pticami ali sesalci. Obstaja 19 vrst štorkelj, ki jih razvrščamo v šest rodov.

Štorklje so jadralci. To pomeni, da si pri letenju pomagajo s toplotnimi zračnimi tokovi in tako prihranijo veliko energije. Znamenite fotografije štorkelj, ki jih je leta 1884 posnel Ottomar Anschütz, so navdihnile poskusni model jadralne naprave, ki jo je v poznem 19. stoletju skonstruiral Otto Lilienthal.

Gnezda štorkelj so pogosto zelo velika in jih uporabljajo mnogo let. Nekatera so v premer zrasla prek 2 metra, v globino pa okrog 3 metre. Nekdaj so menili, da so štorklje monogamne, vendar pa to drži le do neke mere. Partnerja lahko po selitvi zamenjajo in se selijo brez njega. Na svoje gnezdo so navezane prav toliko kot na partnerja.

Zaradi svoje velikosti, serijske monogamije in zvestobe gnezdu, ki so si ga izbrale, je mitološki in kulturni pomen štorkelj zelo velik.

Tokrat vam predstavljam Besniško štorkljo, ki se zadnjih 10 dni kar redno zadržuje v naši dolini.