Prebujanje v mokro jutro z močnim zahodnikom ni kazalo, da bo danes kaj dosti pametnega za delati. Tako sem dopoldan v glavnem preživel na balkonu, upajoč na skorajšnje izboljšanje. Lepega vremena od nikoder, vsake toliko le kak žarek upanja na nebu, a vseeno premalo za razvedritev, ko sem na sosednjem gradbišču, dobrih 100 metrov stran zagledal begajočega srnjaka, ki se ni pustil motiti dežnim kapljicam. Seveda sem se takoj zagnal do nahrbtnika s 500ko, ki me tudi na dopustu ne pušča samega. Hitro zvišanje ISO vrednosti in vse kar uspem narediti je tale posnetek, saj je takoj za tem “frajer” pokazal ta zadnjo in se skril med bližnja drevesa.
Upanje umira zadnje, zato se nadejam, da nas tale korenjak še kaj obišče, saj je bilo današnje soočenje s srnadjo, že tretje v mesecu dni na isti lokaciji.
Pa pozdrav iz Klimna.
