Tale luškana žverca je pred nekaj minutami pritegnila mojo pozornost. Kosmata, s “fejk” tipalkami in lepi odtenki rdeče in rumene… Če kdo pozna, kaj bo iz nje ratalo naj mi pa le pove…
Primerjava velikosti z jagodkami, ki so velike okoli 5 mm. Torej velikost gosenice ne presega dveh centimetrov.
Pot na morje me vsakokrat pelje mimo tolikokrat omenjene in opevane Volovje rebri. Veternih elektraren še vedno ni, zato sem ob tokratnem obisku računal na videnje kake konkretne ujede, po katerih je hribovje znano. Tokrat sem se odločil, da krenem iz Knežaške smeri in ne iz Šembij, kot sem to storil v dveh svojih dosedanjih obiskih.
Dolga vožnja po gozdnih poteh me je že skoraj prisilila obrniti avto nazaj, ko mi je pogled usmerjen fokusiran na makadam pred mano, malo višje v krošnje dreves preusmeril sršenar (Pernis apivorus). Takorekoč neznosni pogoji za dobro fotko, so me primorali, dvigniti ISO vrednost na 1600, ki mi je omogočala vsaj za silo kratek čas – 1/160 sekunde, za 500 mm in iz roke zna biti kar zahtevno. Pa vendar mi je uspela zadovoljiva dokumentarna fotka te krasne ujede.
No 5 minut za tem sem se končno pripeljal do znane lokacije – pod samo reber. Kratek pregled po slemenu z daljnogledom mi ni razkril, da bi bilo kaj zanimivega v zraku, zato sem počasi nadaljeval z vožnjo v smeri Šembij. Poznopopoldansko sonce mi je svetilo ravno v oči, zato razen nekaj kanj, skupine krokarjev in nekaj srakoperjev nisem uzrl druge ujede.
Kanja (Buteo buteo)
Rjavi srakoper (Lanius collurio)
Krokarji (Corvus corax)
Za konec pa me je sredi poti pozdravila še rovka.
Ko potegnem črto pod tretjim obiskom Volovje rebri, se mi srečanje z sršenarjem vsekakor zdi omembe vredno. Drugič v življenju sem se srečal z njim in upam na najino čimprejšnje ponovno snidenje.
