Naslov zgodbe bi bil lahko tudi sledeč: “Zakaj nisem s seboj vzel 500-tke??” Ja vedno je tako, da se potem tepem po glavi. Pa ravno danes, ko sem prvič opazoval školjkarico oziroma morsko srako, kot ji nekateri tudi pravijo.

Današnje fotke so bile tako narejene z 200 mm. Sreča je, da ptica ni bila pretirano plašna in sem se ji uspel približati na dobrih 20 metrov. Zanimiva ptica vsekakor. Žal je oblačno vreme doprineslo do medlih barv. Ob močnih kontrastih je še posebej izrazita oranžno-rdeča barva kljuna in v ne zimskem času tudi prav taka barva oči. 

Školjkarice so veliki, krepki pobrežniki z dolgim rdečim kljunom in rdečimi nogami ter kontrastno belo-črnim perjem. So zelo družabne v vseh letnih časih, zunaj obdobja gnezdenja pa se pogosto združijo v velike jate. Gnezdijo na različnih vrstah obal, predvsem na peščenih in prodnatih, ki ob plimovanju ponujajo veliko hrane. Ponekod gnezdeče ptice srečamo tudi vzdolž velikih rek v notranjosti in na travnikih ter pašnikih, nekoliko oddaljenih od vode. Pri nas so školjkarice redke gostje. Predvsem se pojavljajo med preletom. Najbližje gnezdišče Sloveniji pa je pri izlivu reke Soče v Jadransko morje.

Samec in samica oba valita 3-4 jajca, za katera sta pred tem izgrebla plitko kotanjo. Za mladiče prav tako skrbita oba. Prehranjujejo se predvsem s školjkami, morskimi črvi, rakci in polži. Občasno se odpravijo tudi na priobalna polja po deževnike.

Pa, da ne pozabim še lokacije opazovanja. Osebek se je ta vikend zadrževal v Solinah na otoku Krku.