Hja! Na svet sem prijokal daljnega leta 1983, vsaj tako piše v rojstnem listu. Baje tudi, da sem rahlo zamujal s prihodom na ta planet, pa kaj morem, če je bilo tam notri tako lepo toplo in nič kaj dolgočasno. Že v času štirinožnega pogona sem rad raziskoval bližnjo okolico in se navduševal nad takšnimi in drugačnimi motivi, takrat še vse prej drugega kot pa motivi, ki bi jih lahko ovekovečil pred objektivom. Narava sama me je začela zanimati že zelo zgodaj. V osnovni šoli smo se s prijatelji pogosto podili po bližnjih travnikih in lovili metulje, na poti iz šole domov pa redno »bezali« murne iz svojih lukenj na plano.

Druga polovica osnovne šole je nekako minila ob številnih seminarskih nalogah za biologijo. Najbolj se mi je bilo vredno potruditi za zanimiv in fotografij poln predstavitveni plakat. Listanje vseh možnih revij, izrezovanje sličic in limanje le-teh na »šeleshamer«, je bilo vedno zanimivo. Zanimanje za naravoslovje je nato v srednji šoli nekako zamrlo. Predvsem po zaslugi profesorja biologije Jarca, ki je nam dijakom predaval snov, o kateri se je sam učil in o njej slišal pred več kot štiridesetimi leti. Nekako si nisva bila kompatibilna, saj  moje vedenje o nekaterih temah biologije, ki sem ga pridobil iz praktičnih izkušenj in na terenu, ni želelo ostati neizpovedano in tako se je zgodilo, da sem zaradi svojih »izpadov« z nekaterimi podatki, postal pri tem profesorju nezaželen. Odpor do profesorja je prerasel do odpora do celotne biologije in tako je zanimanje za naravo zamrlo. Vse do pred nekaj leti, ko sem se začel navduševati nad ornitologijo in ptiči, kot možnimi fotografskimi motivi.

Začela so se potepanja po znanih in malo manj znanih habitatih, kjer se je dalo opazovati in fotografirati ptice v njihovem naravnem okolju. Tako je sedaj moj fotografski arhiv več kot 90 odstotno sestavljen iz ptičjih fotografij. Zato mi dragi obiskovalci bloga, ne zamerite, če bo tale blog bolj ornitološko obarvan.

 Anže Kacin