Poletje je v polnem razcvetu, sam pa sem se vrnil iz kratkega potepanja po Maroku. Več o sami destinaciji imam v mislih spisati v prihodnjih dneh, danes pa vam za pokušino ponujam nekaj ujetih trenutkov.

Prvo vam moram priznat, da se me je v zadnjem mesecu lotila prava poletna lenoba in razen za potrebe študija nisem fotkal skoraj nič. Zato tudi nisem imel kaj lepega za objavit.

Tale zgornja kepica pa se je speljala na včerajšnji dan. Za razliko od preteklih let, ko so na terasi gnezdile šmarnice, je gnezdo spletel par sivih muharjev. Prvi izmed treh letošnjih mladičev se je speljal že prejšnji teden, včeraj pa sta gnezdo zapustila še preostala. A žal je zadnji in najšibkejši, čez noč poginil. Pri prvem poletu iz gnezda si je po vsej verjetnosti poškodoval krilo.

Danes se je edini preživeli že potikal po bližnji okolici. Starša sta ga pridno hranila in pozorno opazovala, da se izza vogala ne bi prikradel kak mačkon, ki je v teh trenutkih največja nevarnost mladičem.

Pa še nekaj o vrsti. Sivi muhar  (Muscicapa striata) je majhna, pretežno gozdna ptica pevka. Najpogosteje ga vidimo vzravnano sedečega na plotu ali suhi veji, od koder se zaganja za žuželkami in nato spet seda na staro pežo ali v bližino. Zanj je zelo značilno tudi trzanje s perutmi in repom. Zgoraj je sivorjav, spodaj pa je bel, na prsih ima drap in rjave vzdolžne proge. Gnezdo si pogosto spletejo v cvetličnih koritih ali pa pod slemeni streh. V Sloveniji je pogosta poletna vrsta.

Velikost: 13,5-15 cm
Bivališče: odprti listnati in iglasti gozdovi, parki, vrtovi
Aktivnost: podnevi
Gnezdo: skodeličasto, v vdolbini v zidu ali debla, pogosto blizu tal
Število jajc: 4-5, bledo drap, rdečkasto marogasta
Tip mladiča: gnezdomec puhavec
Zarod: 1-2, maj-junij
Hrana: leteče žuželke
Status: poletna vrsta
Podobne vrste: samice in mladostni osebki malega, belovratega in črnoglavega muharja
Podobno petje: bela pastirica
Evropski naravovarstveni status: SPEC 3

Kaj se zgodi, ko se po dvorišču plazi kača. Nekateri se je razveselimo, pograbimo aparat in začnemo škljocat, drugi pa zaženejo vik in krik, zahtevajo odstranitev, v najslabšem primeru pa celo likvidacijo. In to, kot se je na koncu izkazalo, prav nič strupene in nevarne smokulje. No sam sem sprejel prvo zahtevano in milejšo obliko odstranitve in jo s pomočjo gafa odnesel v gozd.

Smokulja -  Coronella austriaca je človeku povsem nenevarna predstavnica gožev. Na glavi ima progo, ki se vleče od nosnice preko očesa do vratu. (Sorodnici zahodni smokulji se senčna proga začne šele očesu.) Po hrbtu ima dve vrsti peg. Samec ima rdečkastorjav hrbet in rumenorjavo spodnjo stran telesa. Samica je po hrbtu sivorjava in temno pegasta, po spodnji strani pa siva. Smokulja lahko meri do 75 cm. Živi v srednji, južni in vzhodni Evropi. Zadržuje se na suhih kamnitih področjih z gozdovi, goljavami, grušči in vinogradi. Je počasna in v nevarnosti takoj ugrizne, pri tem iz analnih žlez izloča smrdljiv izloček. Dobro pleza in v nevarnosti lahko tudi plava. Hrani se z manjšimi kuščaricami, slepci, tudi mišmi in drugimi manjšimi glodalci. Preden žrtev požre se okrog nje ovije. Pari se aprila. Avgusta ali septembra povrže 3-15 mladičev. Njena bližnja sorodnica je zahodna smokulja. Ljudje smokuljo pogosto zamenjujejo z gadom, od katerega se med drugim razlikuje tudi po gladkih hrbtnih luskah in okrogli zenici.